Vsako leto alpinistični odsek planinskega društvo Grmada Celje organizira ledeniški tečaj, kjer tečajniki pokažemo kaj smo se naučili skozi predavanja in praktični prikaz. Letos nas je tečajnikov veliko, zato je bil tečaj velik logistični zalogaj. Vseh članov je bilo kar 34; od alpinističnih inštruktorjev, alpinistov, starejših pripravnikov, mlajših pripravnikov do tečajnikov.
Za udeležbo smo morali vsi pokazati znanje o ledeniških navezah, zaustavitvi padca v ledeniško razpoko in reševanju iz le-te. Vse to smo večkrat tedensko vadili pod mostom v Tremerju, kjer smo bili deležni dosti začudenih pogledov mimoidočih. Ja, vsaka pot se začne s pripravam, ki so ključnega pomena za varno pot v gore. In tako se začne naša pot na ledenik.
V četrtek, 18.6.2021, zvečer se nas je večina odpravila s kombiji in avtomobili proti Italiji. Po dolgi vožnji se v petek zjutraj z gondolo vzpnemo še do koče Rifugio Torino. Luksuz vam povem. Težek nahrbtnik plus vsa oprema… dolgo bi hodili gor. Po zajtrku smo imeli hitri sestanek, kjer so nam vodje razložili kakšen je plan za ta dan. Formirale so se ledeniške naveze in že smo se odpravili pod vznožje Aiguilles Marbrées, kjer se začne praktični del. Pod budnim očesom inštruktorjev in alpinistov smo vadili manever zaustavitev padca v ledeniško razpoko, kjer kmalu ugotovim, da kopanje luknje za sidrišče zdaleč ni tako enostavno, kot je kazalo na vajah pod mostom. Vsak manever, ki ga delaš zahteva veliko mero pozornosti, saj tukaj ni prostora za napake. Malo te sprosti misel, ko imaš izdelan švicarski škripec: padlega zebe ti pa precej »švicaš«, ko ga vlečeš gor. ;)
Po končanem praktičnim delu smo se začeli spogledovat z bližnjim vrhom, ki pompozno stoji pred nami. Želja da ga osvojimo je zelo velika, saj nas večina prvič vidi ta del Alp. Odločitev je padla – po obstoječih navezah (z alpinisti in starejšimi pripravniki) se iz različnih smeri povzpnemo na 3535 metrov visok Aiguilles Marbrées. Vzpon je bil prav zanimiv. Najprej po ledeniku, nato plezanje po naloženih skalah do vrha, sestop preko grebena do sidrišča za spust po vrvi, kjer smo se zopet spustili na ledenik. Po vzponu smo se vrnili na kočo, kjer smo povečerjali in splanirali naslednji dan.
V soboto smo se po zajtrku začeli pripravljati za ture, ko nas doseže novica, da je eden od naših alpinistov, ki je že ponoči začel s turo, poškodovan. Takoj je stekla interna reševalna akcija – pomoč pri sestopu – in plan se je v trenutku spremenil. Tako pač je. Poškodovanega so pospremili do bolnišnice v dolini, kjer je dobil nekaj šivov na nogi in ga odpeljali domov. Poleg nesreče je začelo nagajati še vreme, kar je večini podrlo plane, ki smo jih sproti prilagajali. Ampak to nas ni zaustavilo, da ne bi izkoristili preostanka dneva z vzponi na bližnje, manj izpostavljene, vrhove.
V nedeljo so bile vremenske razmere tako slabe, da nismo rabilo dolgo, preden smo se odpravili v dolino na kavico, nato pa proti domu.
(Božo Klepej) | 
Naš alpinistični odsek
novice
vzponi
