V torek, 10. junija 1997, so imeli gorski reševalci letalci-zdravniki in gorski reševalci letalci usposabljanje za delo s helikopterjem tako kot vsako leto. Po programu so izvajanje vaje: dvig reševalca letalca in ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter. Za to vajo so izbrali sidrišče v severni steni Turske gore. Po spletu nesrečnih okoliščin je prišlo do nesreče v trenutku, ko je bilo na sidrišču pet reševalcev - letalcev, dva pa so z vitlom dvigali v helikopter. Zaradi povezave, ki je ostala med helikopterjem in sidriščem v steni, je helikopter odtrgal s sidrišča vseh pet reševalcev letalcev. V nesreči so izgubili življenja: Jani Kokalj, zdravnik reševalec letalec; Mitja Brajnik, IGRS in reševalec letalec; Luka Karničar, reševalec letalec in GV; Rado Markič, reševalec letalec, ter Boris Mlekuž, IGRS in reševalec letalec. Za GRS Slovenije je bila to najhujša nesreča v več kot 100-letni zgodovini. Umrlo je pet gorskih reševalcev. Brez očetov je ostalo 13 otrok.
Svečanosti so se udeležili številni gorski reševalci z družinami. Prišli so se pokloniti prijateljem, ki so svojo pot tragično končali v gorah. Predsednik GRZS Igor Potočnik, Blaž Belhar, predsednik Društva GRS Tržič, in Matej Planko, generalni sekretar PZS so pred spominsko obeležje položili cvetje. "Nesreča je bila povod za bolj organizirano in preudarno delo gorskih reševalcev tako na vajah, kot v akcijah ... Z velikim veseljem sporočam, da smo v Ustanovi sklada Okrešelj razširili krog upravičencev na otroke ponesrečenih reševalcev na vseh reguliranih aktivnostih v okviru GRZS (aktivnosti z elaboratom) in na otroke gorskih reševalcev, ki so invalidi I. in II. stopnje," je svojem govoru povzel predsednik GRZS Igor Potočnik.
Duhovnik g. David Jensterle je daroval krajšo mašo, pesmi pevskega zbora Gorščaki pa so odmevale med Planjavo, Brano, Rinkami in Mrzlo goro ter vsakega od nas z mislimi popeljale k fantom in dekletom s katerimi smo se nekoč smejali, jokali in se bodrili ob težkih trenutkih ...
Ob smrti prijatelja nam je zaupana usoda dvojnega življenja; doleti nas obljuba svetu, da bomo v svojem življenju izpolnili vse tisto, kar ni uspelo prijatelju (Henry David Thoreau). Reševalci to obljubo držimo z reševanjem. Zlasti mlajši, ki ponesrečenih reševalcev nismo poznali. A tudi nas zaznamujeta spomin in opomin.
"Zato se bomo spominjali še naprej. Spoštovani, hvala za obisk in hvala za spomin" Blaž Belhar, GRS Tržič.
Spominsko svečanost ob 18. letnici tragične nesreče gorskih reševalcev sta organizirali Gorska reševalna zveza Slovenije in Društvo GRS Tržič.
Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi
|