Naš alpinistični odsek
Dejavnosti AO
Alpinistični vzponi
Zgodovina AO
PROGRAM DELA ZA LETO 2024
Poročilo o opravljeni aktivnosti
Pravilnik alpinističnega odseka
ALPINISTIČNA ŠOLA
novice fotogalerija odprave forum povezave vzponi
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me
Pozabljeno geslo
ZADNJI OPRAVLJENI VZPONI
V sezoni 2024/2025 smo vpisali 0 vzponov ...

Vsi vzponi

ZADNJE ŠPORTNE SMERI
V letu 2024 smo vpisali 162 športnih smeri ...

Vsi vzponi  

ZADNJE PLANINSKE TURE
V letu 2024 smo vpisali 26 planinskih tur ...

Vse ture

VREME

Višina snežne odeje

Plazovi

ao@pdgrmada.org
Domov > Novice OSTALE NOVICE
Ogledov: 2317  

Za varnejši korak

Posnetek, ki nam ga je poslal Miha Pavšek s Kamere Triglavski ledenik nazorno pokaže razlike v snegu med visokogorskimi prisojami in osojami.

 

Bližajoči se lepi dnevi so kot nalašč za obisk gora. Pri tem ne smemo pozabiti, da je v sredogorju in visokogorju že sneg, predvsem na severnih pobočjih in nad 2000 metrih. Temperature se ponoči marsikje spustijo pod ničlo in s tem posledično tla zmrznejo.
Vse obiskovalce gora prijazno spomnimo, da je za gibanje po takšnem terenu priporočljiva uporaba cepina in derez, poleg osnovne zimske opreme in seveda znanje uporabe obeh pripomočkov.Nasprotno lahko kaj hitro pride do zdrsa, kljub primerni obutvi.

Sedaj je tudi čas, da vsak pri sebi osveži znanja iz varnejšega obiskovanja gora v zimskem času, zamenja baterije v plazovni žolni oz. le to odnese na pregled delovanja in nadgradnjo programske opreme (informacije za pregled in nadgradnjo posameznih tipov žoln lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih).

 

Zdrs je še vedno najpogostejši vzrok vseh nesreč v slovenskih gorah in celotnem alpskem loku. V letošnjem letu jih v statistiki GRZS beležimo kar 88, sledi nepoznavanje terena (66 primerov) in 48 primerov neznanja rokovanja z opremo oz. neprimerno opremo (podatki do 2.novembra 2015).


V trenutnih razmerha je prav zdrs najnevarnejši, kar dokazujeta tudi dve nedavni tragični nesreči v slovenskih in bližnjih italijanskih gorah. Če so na južnih prisojnih legah pobočja kopna, je na osojnih severnih legah slika popolnoma drugačna. Nad 2000 m nad morjem, se na severnih straneh že zadržuje sneg in sicer v manjših količinah. Na tako tanki snežni podlagi je učinek derez in cepina vprašljiv, kljub temu pa sta v tem času že obvezna oprema vsakega obiskovalca visokogorja.
 
Drugo nevarnost predstavljajo požlajene skale. Tanka in slabo oz. v določenih primerih celo nevidna plast ledu je idealna za zdrs in padec gornika. Požled je posledica kondenziranja zračne vlage ob skalah in kasnejše zmrzovanje.
 
Velja pa opozoriti tudi še pred nizkimi temperaturami, ki že vladajo na senčnih straneh pobočij. Prav tako je ohlajanje zraka intenzivno ob sončnem zahodu, zato priporočamo, da imate s seboj v nahrbntniku poleg ostale potrebne opreme tudi že toplejša oblačila.

za_varnejsi_korak_vir_geografski_institut

Zgornji posnetek Triglavskega ledenika z okoliškimi gorami v ozadju, nam lepo prikaže razliko med prisojnimi južnimi in osojnimi severnimi pobočji. Vir: Geografski inštitut Antona Melika

Na tej povezavi pa si lahko ogledate še nekaj napotkov, ki jih je Matjaž Šerkezi (strokovni sodelovec PZS in inštruktor GRZS) podal v večerni oddaji Odmevi na slovenski nacionalni televiziji (od 31:10 dalje).

Pripravila Matjaž Šerkezi in Matej Ogorevc 

 

 


Prikaži več novic

 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o