|
V dolžini 450 metrov postreže z lepo plezarijo v večini težav okrog IV. Najlepše in najbolj pričakovano mesto v smeri pa je vsekakor "Herletova prečka" na začetku katere je zapel prvi sveder v slovenskih gorah in je težka V, A1 oziroma VI+, če gre na fraj.
Prva plezalca Franc Herle iz Solčave in Gustl Vršnik iz Luč sta jo preplezala avgustu 1941. Torej že v obdobju 2. svetovne vojne, ki je divjala v Evropi in je aprila tega leta zajela tudi naše kraje. Herle in Vršnik sta takrat v smeri uporabila sveder, s katerim sta v gladko ploščo, kjer ni bilo možnosti zabiti klin, izvrtala luknjo, vanjo zabila klin in ga utrdila z lesenimi zagozdami ter si tako omogočila napredovanje pri plezanju.
Vojna pa je usodno posegla v generacijo slovenskih plezalcev, ki je konec 30.let in v začetku 40. let po nekajletnem premoru ponovno začela kvalitetno dvigati slovenski alpinizem. Mlada generacija, ki je tedaj prihajala, je bila na najboljši poti, da prekosi svoje znamenite predhodnike in prestopi prag tako željene šeste stopnje. Toda, okupatorji - predvsem Nemci in Italijani, so hitro mnoge najagilnejše alpiniste od Maribora preko Koroške, Ljubljane, Kamnika, Jesenic itd. vtaknili v zapore in koncentracijska taborišča ali pa jih prisilno izselili. Med tistimi, ki so ostali doma, pa jih je veliko takoj ali kmalu vstopilo v partizane ali kako drugače podpiralo narodnoosvobodilni boj. Mnogi od njih konca vojne niso dočakali, tudi avtorja smeri, katere 75. letnico se tokrat spominjamo. Skupno smo Slovenci med 2. svetovno vojno izgubili izjemen rod alpinistov, njih število štejemo na več deset, ki je bil ravno pred začetkom vojne v vzponu in je bil sposoben ponoviti tudi najtežje smeri v naših stenah, verjetno tudi Aschenbrennerjevo smer v Travniku, tedaj daleč najtežjo.
V kontekstu spomina na avgustovski vzpon pred 75. leti pa se je oskrbniku Koče na Klemenči jami, Radu Novaku, porodila ideja, da bi linijo smeri osvetlili z baklami. Zamisel sicer ni nova, že pred 25 leti - leta 1991 so jo prvič udejanjili na pobudo Sama Supina.
Za letošnji podvig pa je organizacijo prevzel Rado, pri sami izpeljavi je "osvetljavo" spet koordiniral Samo Supin, z baklami pa so mu pomagali plezalci iz AK Rinka, AK Rifnik, AK Slovenska Bistrica in AO Grmada.
vir: http://www.friko.si/alpinizem/75-letnica-herletove-smeri-v-ojstrici
This ebauche produced by Peseux was provided to a swiss replica watches variety of manufactures and independent “adjusteurs” simply like a beginning point for his or her competition records. Due to this, it’s stated that replica watches bearing the 260 weren’t distributed around the general public consumer, which just 3300 good examples from the ebauche movement were ever manufactured, though a small amount of unsold, replica watches actions have been discovered through the years, which describes their use within pieces such as the Observatoire.
| 
Naš alpinistični odsek
novice
vzponi
