Še drugič sem bil izpuščen z vajeti kot vodilni v navezi. Dobesedno, saj sem kot vzhičen pes oddirjal popolnoma izven smeri in ponovno spoznaval čudoviti svet trenja. Je pa skrenitev ponudila odlično priložnost za vajo postavljanja lastnih vmesnih varovanj in štanta. K sreči je Sašo hitro povedel nazaj v pravo smer in mi dal še eno priložnost - tokrat so bili klini malce bolj očitni. Zadnja dva raztežaja pa naju je pričakalo kislo presenečenje - originalna pot "naj bi" vodila po kosmati zajedi, a je prava smer bila označena zgolj z enim, zarjavelim klinom. Namesto tega sva zadnji raztežaj opravila po zaključni plati Sjevernega rebra (5b) - raztežaj, ki se mi je po težavnosti zdel še težji od detajla v Centralnem kaminu.
Kapo dol Sašu, da je celotno smer zlezel z dvojnim glavobolom - fiziološkim in tečajniškim.