|
|
 |
Domov > Vzponi > Nejc Kejžar |
|
|
|
| Ogledov: 177  |
Smer: Steber Štajerske Rinke |
| | Plezal | Nejc Kejžar |
| Datum | 24.08.2024 |
| Gora, gorstvo | Štajerska Rinka, KSA |
| Država |  Slovenija |
| Ocena | IV/III |
| Plezal(a) kot | drugi |
| Višina | 600 m |
| Čas | 00:12:00 (dd:uu:mm) |
| Soplezalci |
Branko Antolovič
Rok Pražnikar
|
| Razmere | Letni vzpon (LV) |
| Komentar | Pred časom sem smer Kanjonski v Paklenici označil za odisejo, nevedoč, kaj nas čaka pol leta kasneje nad Okrešljem. Tako smo se na sončno sobotno jutro podali proti vznožju stebra Štajerske Rinke. Že sam pristop je napovedoval razsežnosti tokratnje pustolovščine, saj je bilo treba prebroditi posledice nedavnih neviht - melišča nad Okrešljem namreč prečesavajo globoki hudourniški kanali, najizrazitejši med katerimi je novo, dobrih 5-metrov globoko izvodilo Turskega žleba. Z nemalo deskanja po pesku se nam je uspelo prikobacati pod (kot smo ugotovili kasneje) napačen vstopni žleb in vsi smo si oddahnili, da je končno le konec tega ferdamanega šudra. Šuder te kritike ni sprejel najbolje, saj se nam je naslednje tri raztežaje maščeval kot užaljena mladenka - zahrbtni oprimki so se izmenjevali z natepavanjem borovcev, iskanje primernih mest za varovanje pa je postala virtuozna umetnost. Ko smo kljub močnim skušnjavam po abseil-u le prelezli ta glorificiran kamnolom je doseg solidne skale označila še ciljna sirena - s štanta se je v dolino meni nič, tebi nič odkotalil balvan velikosti hladilnika, pri čemer so v zrak skočili akcije-željni GRSjevci po celi dolini. Po tej 4-urni kalvariji (polovice smeri sploh še nismo dosegli) se nas je vesolje končno usmililo, ter nam poslalo solidno in razgledno plezarijo, ki je vključevala odličen platast raztežaj z detajlom smeri (IV+). Ko smo dosegli gredino pod Glavo Rinke smo vsi že nestrpno pričakovali konec smeri, nakar Branč z vrha majhnega zelnatega griča zakliče, da vidi izstop. Po voki-tokijih zahreščijo vzkliki odrešenja in polni energije (privlečene iz ****) se zaženemo navkreber. Kakor hitro nas je napolnila vizija hladnega piva, tako hitro smo tudi spustili kot ničvredni olagumiji, ko smo podoživeli Brančev razgled - izstop smeri je bil vrh dobrih 100 metrov visokega Kitajskega zidu, do katerega smo morali prepešačiti še dobre 3 raztežaje (tega je******) šudra! Zapovrh nas je pričel dohitevati mrak (vsesplošno ozračje dobro povzame sledeči komad: https://www.youtube.com/watch?v=uT5X9aDYcPw). Z občutkom nujnosti smo poleteli do vznožja zidu ter se zagnali vanj. Najprej ga zlete Matej (*kšššššššš*: "Na vrhu sem!" - z občutnim olajšanjem), sledi Brina (zadnji sončni žarki se dotaknejo vršacev na nasprotnem koncu doline) ter nato še Rok. Ko zakliče "Varujem!", se še sam v polmraku zapodim v poslednji raztežaj in se kot nalašč opotečem v sceno iz Indijanskega Janeza: Roku crkne voki-toki ravno, ko se Brančev štrik zagozdi v balvansko razjedo na vrhu raztežaja. Medtem ko Rok s Herkulejskim naporom skuša izvleči Brančev štrik, sam plezam kot sneta sekira, da bi čim hitreje dosegel razjedo. Ko se zavihtim na balvan, z Rokom skupaj osvobodiva Branča, nakar zadnji 10 metrov smeri preplezamo v soju čelnih svetilk po zasoljenih platah (po skici prijazna III, v realnosti bi avtorju skice najraje onečedil rodno mater).
Kapo dol Branču, ki je večino smeri opremil z lastnimi klini (število obstoječih klinov, ki smo jih srečali v smeri, bi lahko preštel na prste obeh rok), posebna pohvala pa gre še Brini, ki je celotno smer slednje poskušala izdirati.
Hvala Bogu smo jih kar nekaj pustili v skali. |
|
|
|
|
Štajerska Rinka z vrisano smerjo.Veličasten svet na vrhu skrotastih raztežajev. Matej frišno iz detajla smeri.
|
|
|
|
|
|
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o |
 |
|
novice
vzponi
