Naš alpinistični odsek
Dejavnosti AO
Alpinistični vzponi
Zgodovina AO
PROGRAM DELA ZA LETO 2024
Poročilo o opravljeni aktivnosti
Pravilnik alpinističnega odseka
ALPINISTIČNA ŠOLA
novice fotogalerija odprave forum povezave vzponi
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me
Pozabljeno geslo
ZADNJI OPRAVLJENI VZPONI
V sezoni 2023/2024 smo vpisali 266 vzponov ...

Vsi vzponi

ZADNJE ŠPORTNE SMERI
V letu 2024 smo vpisali 51 športnih smeri ...

Vsi vzponi  

ZADNJE PLANINSKE TURE
V letu 2024 smo vpisali 1 planinskih tur ...

Vse ture

VREME

Višina snežne odeje

Plazovi

ao@pdgrmada.org
Domov > Vzponi > Gašper Kresnik  
Ogledov: 439  

Smer: Molteni Camporini

PlezalGašper Kresnik
Datum19.08.2018
Gora, gorstvoPizzo Badile, Val Porcellizzo
Država Italija
OcenaV+
Plezal(a) kotizmenično
Višina500 m
Čas00:06:00 (dd:uu:mm)
Soplezalci Teja Dobrina
RazmereLetni vzpon (LV)
KomentarWAU, res vau. Neverjeten ambient. Nevem kje naj začnem. To je res granitni raj.
Glede ture pa takole, bila je prava alpinistična tura. Prvotni plani so bili zelo daleč od izvedenih, kateri so se pa izkazali za vrhunske. Najbolj lustig salonski kiks je bil tist, ko v vodničku piše, oziroma riše 3/4 ure do koče. Ti pa dejansko misliš, da je tričetrt ure do koče ne 3-4 kot je dejansko, ker so vse slike sten in smeri bolj zanimive za pregledat kot dostop 1300+ višinca, ki si ga itak spregledal. Pa tak fajn da si ga.
Ok no, nekak takole je šlo. Na parking sva prišla v petek pozno, prespala v najinem "pandadomu" zjutraj pa štart iz podna. Prideva do prve table, kjer se zaveva (na žalost) lepotne napake v najinem vodničku glede dostopa. Tako se itak spet vse postavi na glavo, zato se odločiva da greva v edino smer, ki je omenjena v vodničku, da bi jo bilo smiselno zlezit z dostopom s parkirišča. Po dobri uri hoje ugotovima, da nekako to ni smiselno, zato pokličem na kočo in jo rezerviram. Odvrževa uteži, ter poletima nazaj do avta po hrano, ter predvsem po denar.
"Kot bi trenil" sva nazaj, na sebe navlečema še več uteži in čuha puha naprej, po seveda zaprti poti do koče, ki bi naju naj pripeljala pod najino prvotno smer. Nekako se uspeva privečit do koče, pomalcava in ob dveh stojiva pod kratko smerjo, ki je tudi edini uresničen plezalni cilj dneva. Kot za kazen začne že v vstopu deževati. Ne dava se, tole pa bova, pa tut če bova čist gnila, in taka sva tudi bila.
Ko zlezeva, se namočena odpraviva skoraj do vstopa smeri, ki je bila v planu za naslednji dan. Preveriva snežne razmere, saj je lahko vstop v smer kar kočljiv. Razmere so vredu, odločitev je padla, jutri vstopiva v smer Molteni Camporini in to zelo zgodaj, saj je napoved za popoldan takšna kot je vedno za popoldan v hribih. Greva do koče, malo naštudirava in zgodaj spat.
Plan 4:30, realnost 6:00. Baje da ni zvonila, vsaj midva je nisva slišala, jaz sem jo ob 6:00 iz sosednje sobe, najine zraven glave pa ne. Nagnito jabolko pač ni zvonilo! Danes se pa ne pustim, vseen greva. Ona pravi, da ni dovolj časa, jaz da ga je. Pa sva oba malo popustila in sva šla na pot, čeprav veliko bolj živčna, kot bi lahko. Tako prideva po uri pristopa pod granitno gmoto in ob osmih vstopiva.
O prvem raztežaju nebi pisal, bi bil lahko še kakšen roman zraven. Po skici in sliki smeri iz vodnička sodeč, lahko rečem samo to, da se ne strinjam z oceno 3c. Ko uspem v drugem rastežaju pogledati na uro je ta 10 proč, super nama gre lepo po planu, eno uro in pol prepozna, in dve ure za dva cuga. Super sam še 11 do vrha. K sreči je sledilo še toliko rastežajev, res čudovitih raztežajev in ne ur.
Tako ob dveh nasmejana priplezava direktno do bivaka Redaelli. Preveč dolgo se ne obirava, saj so meglice vedno gostejše in sestop po normalki, grebenu Via normale, kjer doseže stopnja plezanja oceno 3c. Ponujajo se rinke za spust, a se jim izogibava, saj sva tako hitrejša. Na polovici že začutiva prve kaplje, ki se vedno večajo in množijo. Skala postane v trenutku mokra, okoli naju zaslišiva slapove vode, ki se valijo po granitnih ploščah, med tem ko apnenec pije in pije, tukaj vse kar priteče, tudi odteče. Ne oklevava več, vrv ven, po njej pod previsno skalo. Prevedriva ta hujše, nato pa napadeva še zadnji spust po vrvi in pod steno pospraviva opremo.
Vesela do neba, odskačeva po balvanih do koče in med tem predrablama o čudoviti izkušnji. Tam se malo napujsama, nato pa, za spremembo, po markirani poti do avta, ki ni prav nič krajša od opuščene. Tako "domačo" posteljo doseževa ob eni uri zjutraj. Čudovito. Pohvale Teji, ki se je dobro držala, tudi ob mojih jutranjih živčnih priganjalnih muhah.

 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o