Naš alpinistični odsek
Dejavnosti AO
Alpinistični vzponi
Zgodovina AO
PROGRAM DELA ZA LETO 2019
Poročilo o opravljeni aktivnosti
Pravilnik alpinističnega odseka
ALPINISTIČNA ŠOLA
novice fotogalerija odprave forum povezave vzponi
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me
Pozabljeno geslo
ZADNJI OPRAVLJENI VZPONI
V sezoni 2018/2019 smo vpisali 656 vzponov ...

Vsi vzponi

ZADNJE ŠPORTNE SMERI
V letu 2019 smo vpisali 0 športnih smeri ...

Vsi vzponi  

ZADNJE PLANINSKE TURE
V letu 2019 smo vpisali 3 planinskih tur ...

Vse ture

VREME

Višina snežne odeje

Plazovi

ao@pdgrmada.org
Domov > fotogalerije OSTALE FOTOGALERIJE
Ogledov: 2120  

Barre des Ecrins

14.06.2012
Vse je šlo po planu! Vse je bilo planirano! (po francosko)
30-minutna zamuda na startu in 10-urna vožnja po ravninski Italiji, kjer Gašper še nikoli ni videl sonca. Noč na parkirišču ob koči Refuge Cezanne (1874 m), kjer nas zjutraj ogledujejo lačni gamsi. Fotosešn s svizcem na poti do ledenika Glacier Blanc, ki ni zavil čokolade, pač pa je prav nesramno zahteval svoje plačilo za poziranje in Mitju iz rok izpulil kos kruha.
Pot po ledeniku mimo koče Refuge du Glacier Blanc (2542 m) do našega prenočišča Refuge des Ecrins (3175 m), ko Mateja utruja višinsko-sladkorna slabost in pri koči pa nas vse s svojo siesto okuži Tomo. Nekateri potem siesto podaljšamo v martinčkanje na soncu, Gašper in Mirko preverita smučarsko opremo na bližnjem snežišču, neumorna Tomo in Jager pa nabirata kondicijo na Pic de Neige Cordier (3614 m). Za večerjo nam simpatična dekleta pripravijo okusno (tradicionalno francosko) jed – kuskus s svinjino in curryem in siti (in nekateri tudi spočitih pogledov) zaspimo. Noč je vetrovna, ura prehitro zvoni tri in zajtrk je slab (»Pa kaj mislijo, da gremo na Celjsko kočo, al kaj?« se jezi Gašper, dokler ga Tomo ne potegne v dirko s Francozi in mu poide sapa). Ja, tako se pripeti, da Mirko na poti izgubi derezo (tudi njemu ni jasno, kako se je to zgodilo) in se v iskanju vrne ponjo. Tomo in Gašper ga čakata, ostali pa lepo v Brančevem vodstvu krenemo vrhu Dome du Neige (4015 m) naproti. Že pred ciljem pa se ponovno srečamo (Tomo se je tako naspidiral v čakanju – Cela Francija nas bo prehitela – da je z Gašperjem in Mirkotom po celem snegu prigazil do nas). Na vrhu pa se povsem nepričakovano izkažem jaz. Če sem prej strumno sledila tempu, brez pritoževanj nosila nahrbtnik, se veliko pogovarjala le sama s seboj, na vrhu pokažem svojo madam plat - Gašper mi postreže s čajem, Tomo mi popravi derezo, Mitja in Branč pa me preuredita v navezi. Nekaj se nas vrača peš (Branč, Matej, jaz), drugi z bordom (Gašper) ali smučmi (Mirko) in cepinom! v roki, Tomo in Mitja pa se zapodita proti vrhu. Pot v dolino zaznamuje Gašperjevo cirkuško prevračanje z bordom in Matejevo nanovo vzniklo sovraštvo do kavk (te gospe so namreč zakrivile strašen zločin nad njegovo prtljago, ki jo je pustil pri hiši – postregle so si s sendviči, mu naokrog raztresle oblačila, odnesle vrečko za plezalni pas). Za naprej vsem priporočam, da ne hranite kavk v Matejevi bližini. In seveda vprašanje: Zakaj nam ni Tomo dal ključev od kombija, da bi se lahko preoblekli, najedli, spočili? Do kože premočena in do ušes nasmejana pa nas Mitja in Tomo tako ne pustita dolgo čakati.
In kot bi trenil smo na poti domov. Pica – Italija, po Franciji sprašujemo za najbližjo picerijo, se ponoči pogovarjamo A je tvoj ati mizar? ...
Če tako plezaš po Franciji, je velika sreča to, da se lahko vedno narediš Francoza in vsega pač ne poveš.

Celje štart
nekje vmes
in končno konec vožnje
Jutro
 
morala na višku
Dolg pristop
za smučarje na suhem še daljši
Domačin
 
zagledali smo ga
Refugio des Ecrins
opravki na koči
 
Pic de Neige Cordier
Na vrhu Pic de Neige Cordier
idila
Pod vrhom Dome de Neige
 
in gneča na vrhu
Juhu samo še navzdol
do ledenika Glacier Blanc
Mirč v elementu
 
servis na vrhu
štant v snegu
v flanki
Dome du Neige
 
dolgi greben
najvišja toèka Daufineje
zadnji štant
 
korajžni Mitja
Na vrhu Barre des Ecrins
Zaključek pri Antoloviču
 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o