Zaključek sezone 2024/2025

Zaključek sezone smo letos na Miklavžev vikend izpeljali na Domu na Peci. Neučakan del ekipe se je proti koči prebil že v petek zvečer, večina pa se jim je pridružila v soboto.

Pomembni podatki:

• Zbralo se je 26 članov AO Grmada, od tega 8 tečajnikov!
• Uspešno so bili krščeni mlajša pripravnica (Eva) ter dva starejša pripravnika (Brinček in Rok)
• Miklavž je bil prezaseden z razdeljevanjem daril otrokom in je na Peco poslal Božička in Božičko
• Peco smo osvojili v treh različicah (glej slike)
• Najbolj motivirani so se na Peco povzpeli kar dvakrat
• Poleg uspešne sezone smo praznovali tudi dve rojstvi in doktorat - produktivno leto za člane AO!

Svoje vtise o zaključku sta tako zbrala tečajnika Katarina in Uršek:

Tradicionalno skupinsko turo je s svojim predlogom nekoliko začinil oskrbnik koče in tako se nas je 11 podalo proti vrhu po žlebu. Po neuspelem poskusu vzpona po premalo zasneženem žlebu je padla odločitev za vrnitev po isti poti. Tečajniki smo tako pridobili dve pomembni izkustvi: naučili smo se kako (ne)planirati ture in doživeli svojo prvo opuščanje smeri – kar menda pomeni, da bo naslednjič ta odločitev lažja. Vrh smo tako dosegli po "normalki".

Popoldne in zvečer je sledil uradni del z nagovori, poročili, skritim Božičkom (tokrat kar v dvojni zasedbi) ter krstom, kjer so v nazive napredovali trije pripravniki. Sledil je sproščeni del - z glasbenimi vložki članov Grmada banda in gostujočimi pevci.

Tekom večera se je izkazalo tudi, da naj bi tečajniki prinesti žig iz vrha, tako sva to nalogo malo po polnoči pogumno prevzela tečajnika Katarina in Miha v spremstvu mlajšega pripravnika Nejca.  Nočna odprava je bila zelo dragocena izkušnja, Nejc je odlično predajal znanje (hoja z derezami, orientacija, uporaba cepina, znaki podhladitve, preverjanje snežne podlage), hkrati pa je bila hoja ob svetli luni in deloma jasnemu nebu, s čudovitimi meglicami v dolini in ravnimi linijami oblakov, ki so se skorajda stikali z zasneženo pokrajino, čudovita. Manjkalo ni niti zagretosti in zdrave trme, da prinesemo v dom žig, po katerega smo bili poslani, ter sproščenega klepeta. V kočo smo se vrnili nekaj minut pred pol tretjo uro zjutraj.

Razposajeno prepevanje je za nekatere trajalo vse do zajtrka, za kar je s svojo gostoljubnostjo (vmesna peka pic) poskrbela ekipa doma. Nekateri pa so se še pred zajtrkom ponovno podali na vrh in tako uživali v lepših barvah, jasnejšemu razgledu in boljših snežnih razmerah.