Odšli smo na "še zadnje dejanje alpinistične šole".
Ötztalske Alpe so bile naš cilj in Martins Hütte naša baza za 3 dni.
Zagotovo ne bomo pozabili vrnitve zaradi pozabljenega štrika, vožnje brez vinjete, skorajšnjega carinskega pregleda, težav nekaterih z višino, sončenja na vrhovih in nenazadnje lepega druženja, ki ga kot takšnega ne pomnim že iz časov, ko smo se družili na naši gypsy bolder stenci v starem skladišču.
Vodja šole Tomo je ob pomoči Luka in Mitja tečajnike (Teja, Denis, Dejan, Maja, Galina in Žiga) odpeljal na pravo ledeniško potovanje čez ledeniške razpoke z začetkom po moreni in nadaljevanjem proti vrhu Hintere Swärze (2626m). Nekateri smo se prvič srečali s takšno višino in bili na vrhu ter ob sestopu nagrajeni z novo izkušnjo, motivacijo, z novimi cilji, z dejansko sliko, kje trenutno smo z iznajdljivostjo, kondicijo, močjo, voljo in nenazadnje trmo po premagovanju samega sebe.
Seveda smo opravili tudi manever reševanja iz ledeniške razpoke in skupno ugotovili, da je zaenkrat bolje, da se nam nič ne zgodi. Seveda pa bo potrebno vrvno tehniko z vajo in z novimi pristopi ter plezanjem izboljšati in zares usvojiti.
Vsega skupno smo v dveh dneh opravili pristope na tri tritisočake (Similaun. Mutmalspitze, Hintere Schwärze). Nekateri zgolj na enega, najbolj zagnani (Matej Arl, Branko Antolovič, Gašper Kresnik in Leon Ramšak) pa kar na vse tri.
Lepo vreme in dobra družba, kjer se ponovno potrdi, da je ljubimcem gora vedno toplo. | 
Naš alpinistični odsek
novice
vzponi
