Naš alpinistični odsek
Dejavnosti AO
Alpinistični vzponi
Zgodovina AO
PROGRAM DELA ZA LETO 2024
Poročilo o opravljeni aktivnosti
Pravilnik alpinističnega odseka
ALPINISTIČNA ŠOLA
novice fotogalerija odprave forum povezave vzponi
ISKANJE
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me
Pozabljeno geslo
ZADNJI OPRAVLJENI VZPONI
V sezoni 2023/2024 smo vpisali 228 vzponov ...

Vsi vzponi

ZADNJE ŠPORTNE SMERI
V letu 2024 smo vpisali 48 športnih smeri ...

Vsi vzponi  

ZADNJE PLANINSKE TURE
V letu 2024 smo vpisali 1 planinskih tur ...

Vse ture

VREME

Višina snežne odeje

Plazovi

ao@pdgrmada.org
Domov > fotogalerije OSTALE FOTOGALERIJE
Ogledov: 2609  

Matterhorn 4478m

01.08.2018

PREČENJE MATTERHORNA AD+ (Levji greben – Matterhorn – Hörnlijev greben)

Člani AO Grmada Celje: Leon Ramšak, Gašper Kresnik,  Luka Kračun in Tadej Kračun

Logistična podpora: Teja Dobrina in Maja Dobrotinšek

 

Ko te gora pokliče, ji odgovoriš.

 

Že v času zanimivih zimskih vzponov sem začel razmišljati o Matterhornu in iskati podobno misleče enakovredne naveze. Kljub interesu pa nihče ni zagotovo potrdil namere in tako je čas tekel dalje. Nizali smo bolj ali manj kvalitetne vzpone v smislu »vse je trening« in »v naravi je naš resnični dom«. Zavzeto sem na sestankih in aktivnostih ferajna AO Grmada »težil« dalje in glej ga zlomka javila sta se Gašper in Luka. Sedaj smo potrebovali samo še enega člana in med razmislekom povabili še Tadeja.

 

Sledili so grobi dogovori izvedbe in priprav. Prvotni plan je bil pristop na Matterhorn s švicarske strani po Hörnlijevem grebenu in po isti poti nazaj, vendar smo s finančnega vidika ter po slišanih nekaterih zanimivih informacijah o Hörnlihütte začeli razmišljati o drugi poti. Odločili smo se, da goro naskočimo z italijanske smeri po Levjem grebenu ter sestopimo nazaj v Italijo. Moja skrita želja pa je bila, da bi Matterhorn prečil. Nekaj dni pred vzponom se je javil Gašper iz Švice, kjer trenutno živi in si služi kruh s svojo izbranko. Kot da bi mi bral misli pribije : »Čuj, bi šel ti z mano dol po Hornliju v Švico in potem za nekaj dni na oddih k nama.« Takoj sem bil za stvar in dogovor med nama je bil sklenjen. Sledil je sestanek z Lukom in Tadejem, kjer sem jima omenil dogovorjeni plan z Gašperjem. Brez pomisleka sta privolila. Sledilo je tuhtanje, kako speljati logistiko, vendar smo hitro našli rešitev : »Maja bo peljala avto v Švico.«

 

Dogovorjeni smo. Od Maje dobim potrditev, da gre z nami ter avto iz Italije prepelje v Švico, in že so možnosti za uspeh veliko večje. Dan pred odhodom nabavim še vse potrebno za na pot in preživetje in tako 5.7.2018 ob 19. uri speljemo iz Celja proti Breuil-u. Gašperja smo pobrali na švicarski meji, kjer je veselje pred vzponom na višku.

 

6.7.2018

 

Na parkirišče v  Breuil prispemo po dobrih 8-ih urah vožnje, kjer še malo podremamo pred prihodom taxi-ja »ker smo bolj leni« . Ob 8.00 se naložimo v taxi, ki nas zapelje od Breuila do koče Abruzzi (2802 m) od tod pa sledi 5 urni vzpon do bivaka Carrel (3829 m). Po dobre pol ure hoje se svet postavi pokonci in že poplezavamo krajše kopne dele. Ko dosežemo snežno mejo sledi ključno mesto - prečka v desno,  ki jo obdelamo brez težav. V zgornjem delu nas pričakajo zamrznjene konopljine vrvi v spremstvu dežja in megle. V bivaku sledi aklimatizacija na več načinov.

 

7.7.2018 »Dan D«

 

Ob 3:00 vstanemo, zavremo vodo za poliv testenin v vrečkah, pojemo, napolnimo termovke s čajem ter stopimo iz bivaka pod zvezdno nebo. Začne se neusmiljeno vlečenje po zamrznjenih vrveh ter verigah. Brez težav  podelamo z izpostavljeno polico (Mauvais Pas) ter lediščem (Linceul). Napredujemo hitro in dosežemo pritrjene vrvi (Corde Tyndall) in že smo na grebenu, ki nas pripelje do Pic Tyndall (4241m). Nadaljujemo po položnem grebenu, prečimo izpostavljeno škrbino (Enjambee), snežne razmere so odlične in vzpon poteka brez zapletov. Dosežemo zgornji del (Scala Jordan). Podelamo še z zadnjimi vrvmi ter previsno lestvijo. Ob 9:30 priplezamo do italijanskega vrha (4476), kjer je postavljen tudi križ. Malo poslikamo ter nadaljujemo po grebenu še do švicarskega vrha Matterhorna (4478 m). Veselje je neizmerno. Sledi dolg sestop v dolino po Hörnlijevem grebenu. Po parih spustih po vrvi ugotovimo, da to ne pelje nikamor. Začnemo plezati navzdol. Dosežemo bivak Solvayhütte (4003 m) ter opazujemo Hornlihütte, ki ni nič kaj bližje. Previdno nadaljujemo s sestopom in ob 18:00 smo na koči Hornlihütte (3260 m). Čas za veselje. Nazdravimo s pregrešno dragimi pivi, se malo odpočijemo ter podamo na 4 urno pot proti Zermattu, kjer nas pričakata Teja in Maja s šotori za spanje v kampu. Sledi pohajkovanje po nočnem Zermattu in naslednji dan odhod Luka in Tadeja proti Sloveniji, jaz in Maja pa ostaneva na zasluženem oddihu v Švici.

 

Lepa in naporna tura, ki ji je novozapadli sneg povišal težavnost  in jo podoživljaš še nekaj časa.

 

 Leon Ramšak

 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Oblikovanje, zamisel in izdelava: Bran©o