Ledeniški tabor Chamonix, Mont Blanc

Pretekli vikend (15. - 18. junij) se nas je 9 članov (7 članov AO Grmada in dva pridužena) odpravilo na ledeniški tabor v Savojske alpe. 6 nas je imelo cilj pristop na Mont Blanc, trije pa so si izbrali plezalne cilje.

V četrtek zjutraj smo štartali iz Celja in popoldan prispeli v Chamonix. Z gondolo smo se dvignili na Aiguille de Midi, na kar 3842 m višine, potem je sledil še manjši spust do Koče Cosmiques.

Ob 2h zjutraj smo se dve navezi odpravili proti Mont Blancu. Pot je že od samega začetka izredno naporna, saj je višina velik šok za telo. Boriš se s težkim dihanjem, slabostjo in glavobolom. Pod vrhovi Mont Blanc du Tacul in Mont Maudit smo z vztrajnostjo hodili proti našemu cilju. Pot, ki je nikakor ni za podcenjevati. Nihče ni skrival da zaradi mraza ne čuti prstov na rokah in nogah. Po približno osmih urah so Branko Antolovič, Miha Ratajc in Robi Antloga stali na Mont Blancu, 4810m. Druga naveza (Božo, Janja in Nataša) pa je 300 višinskih metrov pred vrhom obrnila. 300 metrov na tej visini pomeni še 2 uri peklenske hoje. Pot ni potekala brez zapletov. Druga naveza je bila priča tudi padcu, saj se je tuji navezi pred njimi vdrl most čez špaltno. Posledica tega je bila, da smo morali obrniti in poiskati drug prehod, kar nam je pot podaljšalo za eno uro. To pa je pri višini 4400 m še dodaten napor za telo in glavo. Zaradi pozne ure, vetra in prihajajoče megle smo se odločili, da varno sestopimo. Pri sestopu sta obe navezi naredili tudi spust po vrvi po novem, strmejšem delu poti. Pri eni navezi je prišlo tudi do zdrsa dveh članov, ampak se je na srečo, zaradi Brančeve zbranosti, vse dobro končalo.

V večernih urah smo vsi izčrpani, ampak zadovoljni in predvsem varno, prispeli do koče Cosmique. Po zasluženi večerji in analizi ture smo popadali v postelje.

Naslednji dan je sledil še povratek v Chamonix, pivo v dolini in povratek proti Celju.

Fajn je bilo, vsi smo dobili veliko novih izkušenj, tri dni smo preživeli v res lepem ambientu. Hvala Branč za vodenje :)

Drugi del ekipe pa je imel v mislih bolj plezalske cilje. Plani so bili seveda visoko leteči, a so jih višina in razmere v tako kratkem času hitro prizemljile. Plezali so predvsem zanimive mikse v zimskih razmerah v severni steni Triangle du Tacul s pristopom na Mont Blanc du Tacul (4248 m) ter opravili dva lažja grebenska prečenja do koče Cosmicuss in Aiguille du Midi.