Prvi konec tedna v februarju smo se člani grmadniškega podmladka spoznali s preživetvenimi tehnikami, brez katerih (se) pozimi nad gozdno mejo ne gre. Po mnenju vodje učnega tabora, spoštovanega alpinista Mateja Arla, je zima itak najlepši del gorniškega leta, čeprav tega letos še nismo uspeli zares preveriti.
Toda kdor išče, slej ali prej najde in tako smo le prišli na svoj račun – precej globoko v nekoč slovenskem gozdu smo namreč našli občudovanja vreden ledni slap skrivnostnega imena (pozna ga šef tečaja, ki ga je tudi izvohal). Sprva romantična stezica nas je na poti do cilja prav prijetno presenetila, tako da smo v kurikulum mimogrede vključili še pripravo in uporabo tirolske žičnice. Kakorkoli, ob vznožju slapu smo opravili prvi del tečaja in zavrtali nekaj lednih vijakov, preverili občutek za geometrijo ter se bolj ali manj uspešno trudili nadzirati svoje reflekse. Padajoči kosi ledu niso tako nikomur padli v oz. na oko, čeprav je nekajkrat le malo manjkalo.
Naslednja točka tečaja je bil Naravni park Dobrač, kjer smo se pridružili rekreativnim sankačem. Pouk zimskih tehnik je bil razdeljen na več postaj – na prvi smo se sankali varovani z vrvjo, na drugi varovani s cepinom, preizkusili pa smo se tudi v iskanju skritega zaklada in testiranju mase za snežake.
Sledil je obisk alpske arene v Beljaku, kjer smo vizualno občudovanje ledenih gmot nadgradili z njih ročnim obdelovanjem. Nadeli smo si dereze, zgrabili cepine, kot da nam gre za lubi život, spili pivo poguma, nato pa razbili, kar se je razbiti dalo. Izmučene, a potešene sta nas nato nahranila Vesna in Robi, za ostalo pa so poskrbele postelje v Gasthaus Bodenbauer-Podnar (ter slovenska industrija predelave hmelja).
Za Gospodov dan nam je ostala še tura na Palec, ki smo je lotili po ravno prav gajstni grapi. Kakor se nam »luknjačem« turni smučarji navadno rogajo pri takih vzponih, pa so bili tokrat oni tisti, ki so potegnili krajšo. Sestopiti je bilo treba še nekoliko bolj zavzeto, vendar nam je na koncu uspelo brez večjih težav ali sitnosti. Izvzemši (pre)visoke temperature in odjugo je bilo vreme krasno, tečajniki motivirani in hvaležni, profesorski zbor pa zadovoljen. Morda zgornje vrstice tega ne dajejo slutiti, vendar smo morali v izvedbo predstavljenega urnika vložiti precej fizičnih in mentalnih naporov, da snovi ne bi vzeli preveč zlahka.
Naj se v imenu vseh prisotnih tečajnikov na koncu iskreno zahvalim grmadniškim znalcem za njihov čas in požrtvovalnost. Vrnili jim bomo s samoiniciativnim ponavljanjem, predvsem pa vestnim upoštevanjem vseh varnostnih priporočil, ki veljajo v snegom pobeljenih gorah. | 
Naš alpinistični odsek
novice
vzponi
